Crowdfunding kampanja je lahko (pre)draga tržna raziskava

Foto: David Lotrič

Vse več slovenskih slovenskih projektov si utira pot na globalno tržišče preko množičnega financiranja, toda pot do uspeha je vse prej kot lahka. Kampanje so zahtevne, saj lahko terjajo precejšnje finančne vložke, prav tako pa tudi zahtevajo multidisciplinarna znanja. Na kaj je potrebno biti pozoren, preden se odločite za Kickstarter, Indiegogo ali katerokoli »crowdfunding« platformo?

Ustrezna izbira

Ko govorimo o platformah za množično financiranje, ne moremo mimo največjih – Kickstarterja in Indiegogo, ki pa se po svoji naravi med seboj precej razlikujeta. Tako je na mestu temeljito premisliti, katera je za vaš produkt najbolj primerna. »Prednost Indiegogo je t.i. fleksibilen način zbiranja sredstev, ki je primeren takrat, ko za dosega cilja ni ključna za izvedbo projekta. V poštev pride predvsem pri projektih, ki niso pogojeni z visokimi investicijskimi stroški, kot so na primer družbene kampanje ali pa kulturno-umetniški projekti,« pravi Luka Piškorič, soustanovitelj iniciative Slovenia Crowdfunding.

Na drugi strani je na Kickstarterju zastavljeni cilj potrebno doseči, v nasprotnem primeru se sredstev ne izplača. »Kickstarter je bolj kredibilna platforma, ki ima tudi bolje definirane filtre. Zahteva tudi delujoč prototip, tako da slabši projekti že v prvi fazi odpadejo. Prav tako ima večji doseg,« dodaja Piškorič in opozarja na pomeben detajl. »Na Kickstarter se lahko prijavite iz kar nekaj evropskih držav. Iz Slovenije sicer ne – na Indiegogo je to mogoče –, lahko pa iz sosednje Avstrije ali Italije. Toda trik je drugje. Recimo pri prijavah iz Nemčije ali Avstrije, so na Kickstarterju cene v evrih, kar ni privlačno za podpornike, ki po večini še vedno prihajajo iz ZDA. Zaradi tega se številni, tudi slovenski projekti, prijavljajo preko ameriških podjetij, da se izognejo tej zagati.«

Ob omenjenih platformah obstaja še kopica drugih, kot recimo GoFundMe, RocketHub, FundRazr, GoGetFunding, Peerbackers itd., ki so lahko primernejše za marsikateri projekt. Tudi zato, ker so nekatere med njimi bolj specializirana za določena področja. Zato je že v začetni fazi potrebno narediti dobro raziskavo in primerjajti različne modele ter se na koncu odločiti za najbolj primerno obliko.

Finančni načrt

Pomembno vprašanje, ki si ga velja zastaviti že ob misli na »crowdfunding« kot obliko financiranja je, če je konec koncev to sploh primeren način, saj za seboj potegne številne obveznosti, predvsem pa gre tudi za zelo konkreten finančen zalogaj. »Za vsako kampanje je potrebno imeti dobro finančno konstrukcijo. Veliko projektov gre po končani kampanji v minus, predvsem zato, ker se neizkušeno in prehitro podajajo v projekte ter ne predvidevajo skritih stroškov, ki se vedno pojavijo,« dodaja Piškorič.

Povprečna višina zbranih sredstev na kampanjo znaša slabih 10 tisoč dolarjev, približno takšen znesek pa kaj hitro nanese tudi v stroškovnem smislu. »Potrebno je upoštevati številne materiale, recimo video in slike, ki jih moramo kakovostno pripraviti. Poleg tega je veliko dela pred in med kampanjo, tako na medijskih objavah in še čem. Vse skupaj zahteva multidisciplinarno ekipo, kar je zopet lahko precejšen strošek,« dodaja. »Zato je pomemben socialni kapital – sodelovanje ljudi iz posameznih področij, ki pri tem vlagajo svoj čas. Zato so za takšne kampanje pogosto primerni ‘coworking’ prostori, kjer je ustrezne profile posameznikov lažje najti in združiti

Priprave

Na dobro zastavljeno kampanjo se je aktivno potrebno pripravljati dva do tri mesece, k temu pa je treba dodati še stresno in naporno obdobje trajanja kampanje (optimalno obdobje je mesec dni). Ko je vsega (navidez) konec, sledi še faza izvedbe in dostavljanja. »Ta faza je mnogokrat pravzaprav najtežji del projekta, saj se veliko ustvarjalcev projektov prvič sreča z vzpostavitvijo in upravljanjem produkcije. Ljudje nimajo izkušenj. V tem času je iz prototipa potrebno narediti izdelke in jih podpornikom dostaviti. Crowdfunding temelji na zaupanju podpornikov v znanje in sposobnosti ustvarjalcev projektov, da bodo sposobni realizirati projekt in izpolniti svoje obljube. To predstavlja zelo veliko odgovornost, ki jo ustvarjalci s kampanjo prevzamejo

»Populacija podpornikov je sicer vajena, da prihaja do zamikov, je pa pomembno, da so o tem obveščeni – transparentno in iskreno. Tako na komuniciranje nikakor ne gre pozabiti. Primer, kako se ne komunicira, je FlyKly. To je opaziti po številnih komentarjih na platformi Kickstarter, kjer se vidi, da so podporniki jezni, ker prihaja do zamud, a jim na komentarje nihče ne odgovarja,« pravi sogovornik in kot dober primer izpostavlja Chipolo – obesek, ki pomaga, da ključev, denarnic in ostalih pomembnih stvari ne bomo založili. »Kampanja je bila dobro načrtovana in tudi imela dober rezultat. Najbolj fascinantno pa je to, da so podporniki predlagali izboljšave izdelka, ki so bile na koncu v veliki meri upoštevane in implementirane. Bistveno je izkoristiti ter upoštevati mnenje podpornikov in tako izboljševati svoj produkt

Zgodba in zaupanje

Princip množičnega financiranja temelji na zgodbah. Potencialne podpornike zanima ozadje – zakaj ste se odločili za produkt, kaj vas je sploh pripeljalo do tega in zakaj potrebujete podporo. Najlažje je celoto predstaviti skozi skozi profesionalne fotografije in video, ki je na Kickstarterju postal obvezen standard, ki zahteva visoko raven. Če ni časa, sredstev ali znanja za kakovosten video, je bolje, da se ga ne posname, saj povprečen amaterski posnetek ne bo prepričal nikogar, hkrati pa bo omajal ugled. »Video morda nekoliko izgublja na pomenu, saj ljudje enostavno nimajo več toliko pozornosti. Vsebinsko mora biti direkten in dolg največ dve do tri minute,« o spreminjajočem se trendu pravi Piškorič in poudarja bistvo koncepta crowdfundinga.

»Kampanja ima tri ključne elemente: informiranje, grajenje zaupanja in vpletenost (ang. Engagement), pri čemer je zaupanje temelj. Da ima ekipa kompetence, da bo dostavila produkt in izpolnila obljubo.« Zato ni presenetljivo, da so začetni podporniki kampanj praviloma družinski člani, prijatelji in ljudje, ki jih poznamo; tisti, pri katerih imamo zaupanje.

Promocija

Promocija je vsekakor eden ključnih elementov uspeha, toda pozor, gre za proces, ki je daljši kot se morda zdi na prvi pogled. Da bi pritegniti kar čimveč ljudi in potencialnih podpornikov, je na družbenih omrežjih (gre tudi za vse bolj pogost oglaševalski kanal med kampanjami), forumih in ostalih kanalih potrebno biti prisoten vsaj 6 do 12 mesecev pred začetkom kampanje, sicer lahko izpade neiskrena. To je tudi idealen čas za pobiranje mnenja in vzbujanja pričakovanja pred začetkom kampanje. Sicer pa je ustvarjanje skupnosti ključno, ker je le stežka uspeti in zbrati načrtovana sredstva le preko mreže poznanstev.

Poleg tega se velja osredotočiti na »influencerje«, blogerje in tiste »evangeliste«, ki bodo razširili besedo. Z njimi se je priporočljivo povezati vsaj tri mesece pred začetkom kampanje. »Medijske objave so zelo pomembne, tudi zato, ker lahko znotraj Kickstarterja natančno spremljaš, od kod je ‘backer’ prišel. Tako vidiš, koliko je prinesla posamezna objava ali tvit. Vse je merljivo. Vendar pa je danes precej težje priti do objav kot recimo pred dvema letoma, ko se je začel crowdfunding bum. Medije tako dandanes zanimajo predvsem projekti, ki so že uspešno zbrali sredstva ali pa gre za zares inovativne presežke

Nezanemarljive pa so tudi nagrade, ki jih podporniki prejmejo. »Ta del igra pomembno vlogo, najbolj privlačne so tiste, kjer gre za materiale stvari. Potrebna je pametna strategija, predvsem pri posebnih nagradah. Nikakor pa ne gre pozabiti na najmanjše nagrade, tiste za 1 ali 5 USD, ker vsak ‘backer’ pripomore k priljubljenosti in viša rating kampanje

Draga šola

Sicer pa platforme množičnega financiranja niso primerne za vsakogar, še posebej, če vaša ideja oz. produkt še nista na takšni ravni. »Ljudje želijo prehitro v kampanje, vsem se mudi, a strategijo je potrebno dobro pripraviti. V crowdfunding kampanjo je potrebno vložiti veliko časa in truda, zato je potrebno še pred tem dobro oceniti potencial in primernost nekega projekta za tovrsten način zbiranja zagonskih sredstev. Sicer je lahko kampanja precej draga tržna raziskava,« je za konec še povedal Luka Piškorič, ki je sodeloval pri številnih uspešnih slovenskih kampanjah na Kickstarterju.



Članek je bil prvotno objavljen v Marketing Magazinu.